Odziv na karikature odraz krize Islama

Ko takole prebiram in poslušam o reakcijah muslimanskega sveta, ki je sprožil pravi hudournik demonstracij naperjenih proti objavam, zdaj že vsem znanih karikatur, se ne morem načuditi koliko raznih ugibanj, komentarjev in analiz se pojavlja v raznličnih medijih. Vsi se sprašujejo tisti znameniti “Zakaj?”, medtem ko je odgovor sila preprost.

Problem stanja takega kot je je, da Islam preživlja krizo, ki jo vanj prinaša globalizacija. Pojav kot tak ni nič novega, saj je krščanstvo dalo to skozi že v tistih anomalijah, ki jih razni ljudje tako radi krščanstvu naprej mečejo.

In kaj se je sedaj zgodilo z Islamom? Namesto, da bi vztrajali v svoji religiji, so iz nje naredili ideologijo, ki je zašla iz središčne točke na premici med totusom in nihilom, proti totusu in postala totalitarna – tu pa je konstruktiven dialog onemogočen, če sploh dopušča kakšen dialog. Temu se reče patološko delovanje ideologije. Se pravi na izzive globalizacije se je Islam odzval patološko. V tem primeru se mi zdi napačen pristop, da za tovrstna nasilja obsojamo določeno religijo.

Je res, da mi tu utegne kdo kontrirati v smislu, da je problematično vprašanje ali gr za reakcijo Islama ali pa za reakcijo trenutnih političnih subjektov, ki se sklicujejo na Islam. V tem primeru se postavlja vprašanje, kakšna je razlika med tem, ko pravim, da ne bi smeli obsojati religije kot take in med mojo tezo, da gre za določeno reakcijo Islama.

Sam vidim problem v tem, da se je med tema dvema primeroma razlika zabrisala. Pa ne po krivdi muslimanov samih, ampak po krivdi zahodnega sveta, ker je kar vse stlačil pod ime Islam. Saj enako najbrž velja za muslimanski oz. arabski svet, ko zahodnega označuje s križarji ipd.

Seveda pa je to tudi globlji problem, ker Islam ne pozna ločitve med verskimi skupnostmi in državo, tako da je težko reči, koliko ima vpliva religija in koliko politika. Če potegnemo paralelo s križarskimi pohodi; takrat tudi ni bilo še tiste famozne ločitve Cerkve in države, je jasno, da so križarske vojne iz prvotnega verskega namena obrambe dobile značaj političnega ropanja bližnjega vzhoda. Prepričan sem, da gre tukaj za enak fenomen.

Opomba: Napisano meseca maja.

Islam, Politika