Homoseksualnost, islamizacija in Bog je Ljubezen
O homoseksualnosti sem v preteklem obdobju že pisal, in sicer sem razglabljal o zgodovini homoseksualnosti in sedanjem stanju v Sloveniji, ko se zahteva določen zakon, s katerim bi omogočili istospolnim parom registracijo zakonske zveze. Ko sem bil še na Delovem blogu, sem tam s prispevkom sprožil ogromno polemiko. Označen sem bil za homofoba, kretena, katolibana, fanatika, katoliškega plačanca in še marsikaj. Tudi o Islamu sem že pisal, in sicer v povezavi z zloglasnimi protesti muslimanov v zvezi s karikaturami preroka Mohameda. Pisal pa sem tudi o ljubezni in o Bogu. Torej nič novega, pa vendar…

Zadnje čase se je v raziskavah o vzrokih za homoseksualnost pojavilo kar nekaj novih raziskav. Naj omenim samo dve teoriji. Prva govori o tem, da naj bi človek postal homoseksualec zato, ker mati že v prenatalnem obdobju zavrača plod in tako vpliva na razvoj in posledično tudi na spolno identiteto človeka. Druga pa pravi, da je homoseksualnost pogojena s prevelikim izločanjem določenega hormona med nosečnostjo, kar povzroči pri otroku homoseksualnost.
Torej obe teoriji potrjujeta tezo, ki jo slišimo iz ust homoseksualcev, da so se taki že rodili. Pa vendar je razlika med tema dvema teorijama, ki v znanstvenem proučevanju še ni bila nikoli premostljiva in najbrž še nekaj časa ne bo. Namreč prva teorija, ki govori o zavračanju ploda s strani matere je čisto sociološko-psihološka, kar pomeni, da po tej teoriji naj bi bila homoseksualnost stvar družbeno-psiholoških faktorjev, ki vplivajo na človeka, kar posledično pomeni, da se homoseksualnost da tudi zdraviti z ustrezno psihoterapijo. Druga teorija, ki govori pa o tem, da gre za preveliko izločanje določenega hormona med nosečnostjo, pa sporoča, da je homoseksualnost čisto biološkega porekla, a tudi iz tega sledi, da bi lahko z določenimi medicinskimi posegi med nosečnostjo lahko zmanjšali izločanje “spornega” hormona in tako svet, na žalost ali pa Bogu hvala, prikrajšali za kakšnega homoseksualca.
Naj na tem mestu opozorim, da moj današnji zapis ne želi biti žaljiv do kogar koli, ne želim zganjati nestrpnosti do drugačnih, ker sem na nek način tudi sam drugačen in je vsak človek kot subjekt edinstven in enkraten, torej drugačen. Ta drugačnost pa se v svetu srečuje med seboj in nekako mora najti ustrezno formulo sobivanja. Pa vendar bo mogoče na pravkaršnje opozorilo kak stavek znotraj tega zapisa za koga mogoče sporen in se bo mogoče celo kdo znašel in me tožil pri ombudsmanu Hanžku, za katerega vrjamem, da si bo vzel čas, da se bo ukvarjal z nekim “čudaškim” zapisom, zraven pa zanemarjal resnične probleme, ki mu ležijo pred nosom. No, kakorkoli, pregovor pravi:”Tudi slepa kura zrno najde.”
V drugi polovici dvajsetega stoletja se je zgodila t.i. seksualna revolucija. Zelo dobro jo uprizarja film o tajnem agentu Austinu Powersu, ki ga skoraj v mejah normale odigra znani igralec Mike Myers, ki ima tudi posrečeno ime, katerega je nosil zloglasni klavec v filmih Helloween. Prav tako se je prej kot psihična motnja, homoseksualnost umaknila iz zdravstvenih klinik. Homoseksualnost je postala nekaj normalnega, kot je recimo normalen sadomazohizem v spolnih nasladah dveh ljudi. Tako je tretirana tudi danes. Nobena raziskava še ni potrdila, da bi bila homoseksualnost motnja ali da bi bilo to stanje biološke determiniranosti – zgornje omembe zadnjih dveh teorij sta zelo zgovorni.
Če gledamo zadnje statistike o prebivalstvu v Evropi, bomo kaj hitro ugotovili, da nataliteta izjemno hitro upada. Sam sicer ne vem koliko se EU sploh trudi, da bi spodbudila k rasti prebivalcev, vem pa, da k temu zelo močno pripomore Katoliška Cerkev – vsaj vidno in javno se trudi. V Sloveniji imamo še vedno v ustavi člen, ki govori o tem, da je splav pri nas dovoljen. Roko na srce, s prepovedjo splava ne bi naredili ničesar. Ogrozili bi poleg otrokovega življenja tudi življenje matere, ker bi obiskovale razne mazače, ki bi opravljali to mesarsko delo kar po domače. Pa vendar je moteče, ko se govori o pravici do splava, ko pa je to vendarle svoboščina in ne pravica. Seveda odprava takih in drugačnih zakonov najbrž ne bo naredila veliko. Problem je v tem, da je treba spodbuditi mišljenje ljudi, ki bo naravnano na to, da bodo odprti za družino.

Pravkar berem knjigo Oriane Fallaci – Moč razuma, kjer svari pred islamizacijo, ne samo Evrope, ampak kar celotnega sveta. Mnogi jo obtožujejo, da pretirava. Je črna ovca za tiste, ki si želijo nekako mirno integracijo Islama v demokratični Zahod. Avtorica našteva cel kup stvari, ki so sporne pri “kolaboriranju” z Islamom, kot to imenuje. Ena od spornih zadev je tudi ta, da Islam ne pozna ločenosti verskih skupnosti od države, kar jasno pove tudi Ahmed Pašić v svoji knjigi Islam in muslimani v Sloveniji. Fallacijeva pove, da v Veliki Britaniji obstaja neko društvo za priseljene muslimane, ki imajo svoj parlament, ter da se zavzema za Islamsko Veliko Britanijo, ki bi bila podrejena šeriatskemu pravu. Fallacijeva tudi poudari, da v zgodovini širjenja Islama nikoli to ni bilo po mirni poti, ampak tako, da so muslimani, kamor koli so prišli pobijali neverne Jude in kristjane, ki so jih imenovali – psi. Zanjo so križarske vojne (vsaj sprva) logična poteza proti nasilni islamizaciji Evrope. Avtorica trdi, da tudi danes ni nič drugače in ob tem navaja teroristične napade in njih vodje, kot so Bin Laden, Arafat (ki pa je že pokojni), Hussein…
Avtorica pa tudi navaja, da je bila v Švici tožena zaradi tega, ker je v eni izmed kolumen izjavila, da se muslimani plodijo kot podgane. Evropa je pod pritiskom islamizacije, to je dejstvo. Vsi si prizadevamo, da bi se Islam nekako mirno integriral v Evropo. Nekateri intelektualci celo govorijo o nekem demokratičnem ali evropskem Islamu, ki naj bi spoštoval splošno deklaracijo o človekovih pravicah. Medtem pa mnogi islamski voditelji govorijo o tem, da je treba izkoristiti demokratični sistem, da bi po njem lahko prišlo do demokratične uvedbe šeriatskega prava.

Torej Islam ima dve možnosti. Preplavil nas bo nasilno, kot je to že storil. Utrujena in prebivalsko oslabljena Evropa bo klonila pred ogromnimi islamskimi narodi. Preplavila nas bo z rodnostjo in preko demokratičnega sistema prišla do popolnoma islamske Evrope. In ob stanju, kot je sedaj, nismo daleč od Nostradamusove napovedi, da bodo kamele pile vodo iz Rena.
Z vidika, da obstaja velika realna možnost, da Islam preplavi Evropo, je logično, da je boj za pravice homoseksualcev sporen, saj oni nič ne prispevajo k rodnosti v Evropi in so t.i. suha veja. Poleg tega, imam občutek, da hočejo homoseksualci izkoristiti tolerančnost liberalne Evrope, da bi iztržili zase tisti maksimum, ne zavedajo pa se, da se v prihodnjih letih lahko stvar bistveno spremeni, če Evropa postane Islamska. Takrat jih ne bo nihče spraševal, nihče se ne bo pripravljen pogovarjati, dialoga ne bo. Bodo samo kamenjanja, obglavljenja in mogoče celo natikanja na kole. In oni še udrihajo po Katoliški Cerkvi, ki jih v nobenem pogledu življenjsko ne ogroža in ima celo posebno pastoralo za istospolno usmerjene, ki jo pri nas vodi duhovnik Tomislav Roškarič.
In mi zna kdo sedaj citirati iz Svetega Pisma v 3Mz, kjer piše, da kdor leži z moškim kakor se leži z žensko, da naj bo usmrčen in mi tako primazati k zgornjemu odstavku miselno zaušnico. Po tem naj bi bil Bog, ki nas je ustvaril, ustvaril tudi homoseksualce, kasneje pa jih ukazal pobiti, v protislovju s samim seboj oz. z Jezusovim oznanilom, ki ga tako lepo povzame apostol Janez v svojem pismu: Bog je ljubezen.
Je torej potrebna v skladu s tem, kar danes pišem nasilna diskriminacija gejev, kot smo ji bili priča po letošnji Paradi ponosa, ki je bila v soboto, ko so v bližini Metelkove brutalno pretepli dva geja? Je potrebno, da se tako, kot v Mariboru dogajajo napadi na homoseksualce, in to celo z orožjem? Je potrebno, da se dogaja to, kar se je zgodilo v Beogradu in kar prikazuje video na podanem linku http://video.google.com/videop…..Y+BELGRADE
To bi bilo nesramno in nečloveško. Nevredno tega, da se imamo za civiliziran evropski narod. Pravim samo, da je potrebno dobro premisliti, če nismo mogoče preveč popustljivi, ker nas stvar utegne v bližnji prihodnosti močno udariti nazaj!
Kar se tiče obsodbe homoseksualcev in 3Mz ter protislovja z Jezusom, ki uči ljubezni, pa tole:
Ne smemo mešati Mojzesovo postavo (ustavo izraelskega naroda), ki zaradi takšnih in drugačnih socioloških in zgodovinskih razlogov zapoveduje smrt za homoseksualce z univerzalno formulo Bog je Ljubezen? Tudi Božja obsodba homoseksualnosti ni v nasprotju z Božjo ljubeznijo, ampak kvečjem sovpada z izvirnim grehom, ki je v stvarjenju povzročil nemalo napak. In to da nekdo sploh lahko biva in ima možnost to napako vsaj malce popraviti in slediti Božjemu načrtu po svoji svobodni volji dela Božjo ljubezen tako veliko! V tem vidim tudi poanto Jezusovega:”Pojdi in ne greši več!”

V tem duhu pa je potrebno tudi brati moj današnji zapis.
A si razmišljal kaj v tej smeri, da so oznake homoseksualec, heteroseksualec,ipd. čisto mimo in so primerne le za označitev odnosa (homoseksualni, heteroseksualni ipd. odnos), torej človeka definirajo odnosi, ki jih ima, ne pa kake genske in psihološke “napake”…
Mar ni to očitno?
aja…ok:))) nevermind;)
To pisanje je navadno homofobno nakladanje, polno nelogičnosti in netočnosti. Naj navedem zgolj nekatere:
Že bežen pogled na podatke o rodnosti v posameznih evropskih državah nam pove, da omejevanje pravic gejev nima prav nobenega pozitivnega učinka na rodnost. Strogo katoliška in do gejev neprijazna Irska je pri vrhu, zelo podobni Italija in Poljska pa čisto na repu. Pravzaprav lahko ugotovimo, da je rodnost v državah, kjer je strpnost do manjšin na visokem nivoju in kjer imajo tudi geji veliko pravic, povečini zelo solidna.
“Namreč prva teorija, ki govori o zavračanju ploda s strani matere je čisto sociološko-psihološka, kar pomeni, da po tej teoriji naj bi bila homoseksualnost stvar družbeno-psiholoških faktorjev, ki vplivajo na človeka, kar posledično pomeni, da se homoseksualnost da tudi zdraviti z ustrezno psihoterapijo.”
Ta teorija v bistvu pravi: “A woman’s body may see a male foetus as “foreign” (…), prompting an immune reaction which may grow progressively stronger with each male child.” (http://news.bbc.co.uk/2/hi/health/5120004.stm)
Ne gre torej za to, da bi plod zavračala mati, marveč njeno telo, njen imunski sistem. Zavračanje poteka zgolj na fizični ravni in tu ni nobenih družbeno-psiholoških faktorjev. Tako kot npr. pri reakciji imunskega sistema na presajen organ. Ne morem verjet, da si to tako narobe razumel. Si se mogoče samo narobe izrazil? A mogoče obstaja kakšna teorija, ki je ne poznam, in res govori o psihološkem zavračanju plodu s strani matere?
Poleg tega lahko razbereš, da materino telo na vsak moški zarodek tako reagira, le da je reakcija z vsakim močnejša.
Noben resen znanstvenik ne pravi, da je homoseksualnost povezana s “prevelikim” izločanjem nekega hormona. Pravijo, da je spolna usmerjenost mogoče odvisna od ravni tega hormona v maternici. Med tema dvema stališčena je ogromna razlika, kajti do ugotovitve, da je tega hormona preveč, lahko prideš le, če že štartaš s sodbo, da je homoseksualnost nekaj slabega.
V takem primeru boš tudi pri prvi teoriji postavil mejo, od kdaj naprej je reakcija materinega imunskega sistema že premočna, in sicer tja, ko ima to za posledico otrokovo homoseksualnost.
Skratka, nobena od teh teorij ne sugerira, da človek postane homoseksualec, ker gre nekaj narobe, ampak zgolj zato, ker so nekateri parametri nekoliko DRUGAČNI kot pri prenatalnem razvoju bodočega heteroseksualca. Sodbo, kje je meja med “prav” in “narobe”, “v mejah normale” in “preveč”, ti in tebi podobni postavljate na podlagi svojih izhodiščnih sodb o homoseksualnost.
Ja, in če štartaš s pozicije, da je imeti temno kožo nekaj slabega, potem boš najbrž ugotovil, da imajo nekateri ljudje PREVEČ melanina.
Ne vem zakaj vsi omenjate to teorijo, da naj bi bila homo- ali heteroseksualnost gensko pogojena. Kot prvo je treba ločiti nagone in razum. Živali npr se skoraj popolnoma ravnajo po nagonu. Človek pa, če ga bo npr zgrabila lakota, ne bo šel ven in napadel prvo žival ki jo bo videl, ali pa začel jesti liste z drevesa (razen v res ekstremnih okoliščinah, kjer nagoni boja za preživetje nadomestijo razum). Pri Homo Sapiensu, torej mislečemu človeku, je razum nadomestil nagone in bolj je razvita civilizacija, večjo vlogo ima razum.
Enako je pri iskanju partnerjev. Jaz ne vem, ali držii tista teorija, ki pravi, da smo v osnovi vsi biseksualci, ali pa tista, da smo vsi v osnovi heteroseksualci. Vendar pa ne glede na to, si vsak človek v podzavesti ustvari neko sliko popolnega partnerja. Če čisto preprosto povem, nekomu so všeč blondinke, drugemu bolj črnolaske (seveda to je čisto preprosto povedano, pač nekoga neke lastnosti odbijajo pri človeku, druge ga privlačijo). Torej se pri človeku, ki se ima npr za heteroseksualnega, v podzavesti znotraj množice žensk ustvari množica partnerk, s katerimi bi imel razmerje. Ker če je heteroseksualen, še ne pomeni, da so mu všeč vsi pripadniki nasprotnega spola. Podobno je s homesksualci, ki si znotraj množice ljudi istega spola ustvarijo množico osebkov, s katerimi bi imeli razmerje. Pri biseksualcih pa je ta množica presek obeh, tako moške kot ženske.
Seveda pa te množice osebkov primernih za partnerjev niso zmeraj enake. Če spet čisto preprosto ponazorim z barvo las, npr nekemu osebku moškega spola so en čas všeč blondinke, nato čez nekaj let temnolaske, nato rdečelaske, nato spet blondinke itd (spet poudarjam, da je to samo groba obrazložitev). In če sklepamo naprej to pomeni, da človek lahko prehaja iz heteroseksualnosti v biseksualnost in homoseksualnost (ne nujno po tem vrstnem redu) in načeloma bi se homoseksualnost res dalo “zdraviti”, vendar se tukaj poraja vprašanje zakaj? Saj to je vendar človekova svobodna izbira, vprašanje razuma oz. vprašanje podzavesti.
katoliban?
odlično!
Dragi Erlah!
Če bi bil ti sam homoseksalec bi ZELO drugače razmišljal, bodi prepričan. Upam si trditi, da sem bolj veren od tebe.
No pa bom hitro izpodbil tvoje teorije. Sam sem zaradi spoznanja, da sem dejansko gej doživljal velike psihične traume. Bil sem pri psihologu in pri psihiatru – in ne, tega se ne da zdraviti. Z ničemer! To je tako, kot, če bi heterosexualca s tableto spremenil v geja. To ne gre. Terapija gre v smer “sprejeti samega sebe, kakršen si”.
Bil sem celo pri zelo dobrem hipnotizerju v Nemčiji – nobenga haska.
Danes sem gej imam fanta. Ja. Ampak nihče tega ne ve, ne zato, ker bi se tega jaz sramoval, pač pa zato, ker moje družbeno okolje tega ne bi sprejelo.
Bog me je ustvaril, takšnega me je ustvaril in rad me ima takšnega kot sem. Izpoljujem njegovo voljo – rad imam ljudi (z nikomer nisem skregan, v bistvu imajo zelo dobro mnenje o meni prijatelji), rad imam tud svojega fanta in… ja kljub vsemu molim, hodim v cerkev in čutim, da me ima Bog rad in mi stoji ob strani! Ne oziram se na mnenja homofobov, odnos z Bogom mi je pomemben. On ve, da to kar sem ne morem spremeniti! In če to Bog spoštuje, bi lahko tudi ti!
Homoseksualnost NI bolezen. Včasih je bil greh tudi to, če se je belec zaljubil v črnko (afroameričanko), so ga hoteli zdravit…ipd. Danes pa je to normalno. Ali boš tudi v tem primeru rekel, da NI božja volja ljubezen med črncem in belko?
Bog nas ima brezmejno rad. In dvomim, da bi zaradi tega, če imam fanta mojo dušo pogubil. Ta Bog, ki je sam ljubezen, ki ima mene -moškega- neštetokrat bolj rad, kot se imata dva fanta med sabo, ni hudoben Bog. Je nadvse dober! Živim pošteno, spoštujem božje zapovedi… častim in priznavam Jezusa, ki sam reče: če me ti ne boš zatajil, te tudi jaz pred svojim Očetom ne bom.
Tudi duhovniki različno razlagajo homoseksualnost. Nekateri pljuvajo po takih ljudeh; poznam nekaj starejših duhovnikov, ki zelo očitno prezirajo geje, mene pa zelo spoštujejo (pa ne vejo da sem gej). Ali bi se njihov odnos do mene spremenil, če bi to izvedeli?
Gaji so na splošno zelo dobri prijatelji in ljudje. Mogoče je ravno njihova spolna usmerjenost kriva za to, da so takšni!
Zanimivo napisano.
Jaz osebno nimam nič proti gejem, se mi zdijo zanimivi in se ne zgražam, ko recimo vidim dva ali dve, ki se poljubljata, ampak celo z zanimanjem pogledam.
Fino, da si napisal svoje mnenje, ki je iz prve roke. Samo nekaj me zanima….se misliš celo življenje skrivati, da imaš fanta glede na to, da meniš, da tvoje okolje tega ne bi sprejelo ali o tem še nisi razmišljal? Je tudi tvoj fant veren?
Mogoče v odgovor tole:
http://erlah.net/2008/10/25/je-ljubezen-greh/
***Upam si trditi, da sem bolj veren od tebe.***
Mogoče drži. Mogoče pa ne. Mislim, da to ni na naju, da bi presojala.
***No pa bom hitro izpodbil tvoje teorije.***
Teorij si nisem izmislil jaz. Počaščen pa sem, da jih imenuješ kot “moje”.